Predavanja Odstiranja znanj prednikov
14.1.2019
V nadaljevanju cikla predavanj v projektu Občine Polzela Odstiranja znanj prednikov bomo na gradu Komenda ob petkih zvečer gostili:

25. 1. 2019 - Karin Lavin, ustvarjalko in mentorico holističnih pristopov s predavanjem POGLOBLJENA DOŽIVETJA POKRAJINE
1. 2. 2019 - Robija Lavina, geomanta, raziskovalca in projektnega svetovalca s predavanjem ČLOVEK – DOM – MESTO – POKRAJINA - PLANET   
15. 2. 2019 - dr. Tadejo Jere Jakulin, izredno profesorico sistemov in turizma na UNESCO UniTwin Univerzi na Primorskem s predavanjem SISTEMSKO MIŠLJENJE ZA RAZVOJ TURIZMA V LOKALNEM OKOLJU
22. 2. 2019 - Iro Zorka, arhitekta naravne gradnje in permakulture. s predavanjem GOVORICA PROSTORA

Pogoj razvoja in obstoja celostnega človeka je v razumevanju ravnovesja. Princip o ravnovesju kot osnova, ki vzbuja paradigmo povezovanja, harmoničnosti in sodelovanja. Vsi na ozemlju sedanje Slovenije imamo opraviti z vsem, kar se je na teh tleh KADARKOLI dogajalo. Kulturna, duhovna, naravna in tehnična dediščina vseh poprej živečih ljudi na teh prostorih je naša popotnica v sedanjosti. Dr. Pleterski je zaokrožil omenjeno v pojmu kulturni genom. K temu, kar nas popolnoma pogojuje in določa, pa je treba dodati še vsaj pokrajino, lokalno, domače okolje. Eden od pojmov, ki tudi to opredeljuje je Genius loci, le ta opredeljuje značilnost in posebnost kraja, čemur lahko tudi rečemo duh kraja.

S predavanji Odstiranja znanj prednikov krepimo navezavo na identiteto skupne zavesti iz zgodovine in kulture prednikov, značilnosti rastlinskega, živalskega in mineraloškega sveta ter Zemlje oz. njenega lokalnega počela.

Lokalna pridelava hrane, lokalno gospodarstvo, tradicija, lokalni običaji, lokalna prepoznavnost in integriranost ljudi je tisto, kar nam omogoča celostno ravnovesje in s tem obstanek in preživetje v odnosu do globalističnih trendov, ki nam vztrajno režejo korenine in stik s predniki ter z izročilom – da bi iz nas končno naredili standardizirane potrošnike, enake od Kanade do Avstralije in od Skandinavije do JAR. Gospodarska globalizacija je namreč povzročila hitro rast velikosti in moči korporacij ter bank, a hkrati tudi finančno nestabilnost, odvisnost, brezposelnost in veliko ekoloških sprememb.

Vračanje k lokalnemu, k rodni grudi in domači pokrajini ne pomeni zaviranja napredka, pač pa predvsem prinaša prednosti lokalnemu okolju, s tem se ohranijo pomembne vrednote, kot so oskrba z boljšo hrano, manjše onesnaževanje, lokalna identiteta, trajnostne oblike zelenega turizma, povezanost in ekonomija ter nasplošno večje zadovoljstvo in zdravje ljudi, skupnosti in pokrajine.

Marjan Kogelnik