SLOVENSKA KULTURA LETOS PRAZNUJE CANKARJEVO LETO
9.2.2018

Na predvečer praznika slovenske kulture je v Kulturnem domu na Polzeli potekala osrednja proslava Občine Polzela. Tokratni gostje in nastopajoči so kulturno, glasbeno in tudi družbenokritično obarvali večer.


Slavnostni govornik je bil župan Jože Kužnik. Po uvodnem pozdravu je dejal, da s svojo navzočnostjo vsakdo izraža poklon slovenski kulturi v najširšem smislu besede in vsem njenim odtenkom. Dejal je tudi: »Še posebej se poklanjamo slovenski besedi – pisani in govorjeni in vsem, ki jo v vseh obdobjih in v vseh situacijah negujejo ter širijo, ki zanjo skrbijo, ki v njej pripovedujejo in se zanjo odločno postavijo.« Izrazil je hvaležnost vsem, ki so slovensko besedo ohranili živo, saj slovenska kultura letos praznuje Cankarjevo leto. Ivan Cankar je bil med drugim tudi vizionar, saj so njegove misli in besede žive in aktualne tudi danes. Po Prešernu je prvi spet pokazal, da se narod ne meri po številu in gospodarski moči, pač pa po velikosti njegovega duha. Narodu je nastavljal ogledalo, da vidi sam sebe in zagovarjal, da je tudi prijateljem treba povedati resnico v obraz. Zavzemal se je za šibke in na rob potisnjene ljudi. V njegovih delih se prepletajo tri, zanj največje reči: mati, domovina in bog. Župan je zaključil z odločnimi Cankarjevimi besedami: »Trdna je moja vera, da napoči zarja tistega dne, ko naša kultura ne bo več krizantema siromakova, ampak bogastvo bogatega.«

Vlogo gosta večera je letos prevzel slovenski filmski in gledališki igralec Pavle Ravnohrib. Nastopil je z recitacijama in izrazil nekaj svojih misli v pogovoru z moderatorko večera Valentino Toman Čremožnik. Med drugim je povedal, da ga je filmska vloga Prešerna precej zaznamovala ter, da je počaščen, da ga je odigral in spoznal z bolj človeške plati našega pesniškega velikana. Pravi, da je ponosen na slovenski jezik. Ivan Cankar je naš jezik in kulturo povzdignil do neba. Po njegovem mnenju se Cankarja ne da prevesti v noben tuj jezik, kajti te miline, te poetičnosti v jeziku nimajo drugi jeziki. Skritiziral je predlog, da so slovenske univerze hotele uveljaviti kot predavalni jezik angleščino in meni, da je to »nacionalna izdaja par excellence!« in, da smo zadnja leta priče kako skuša politika demontirati nacionalno kulturo. Nareki za to prihajajo od zunaj. Gre za to, da želijo uničiti evropske narode in kulture zato, da ljudem lažje vladajo. Potem imamo 'pobebavljeno' množico, ki je zmešana, ki ne ve od kod je, ostane brez identitete. Pravi tudi: »To je tudi največje zlo, ki ga novi oblastniki vidijo pri meni in me zato odstranjujejo.« Pravi, da se zdita Prešeren in Cankar današnji mladini najbrž 'težka'. Mladina danes odrašča ob tablicah in telefonih, so asocialni, on pa da izhaja iz revne družine, televizor so kupili šele pri njegovih dvajsetih letih. Kljub temu pa ne bi svojega otroštva nikoli zamenjal z današnjimi otroci. Pravi, da le-ti živijo v zelo krutem svetu in so največje žrtve tega sveta. Z otroki se danes ravna kot, da so tržno blago. Nerad se druži in pojavlja na družabnih prireditvah, še posebej v metropoli. Raje se umakne v naravo.

Kot vrhunec dogodka je sledila podelitev Prešernovega cekina za dolgoletno delo na področju kulture v Občini Polzela. Prejemnik je starosta zborovskega in ljudskega petja v Šaleški in Savinjski dolini Julij Pačnik. Bil je zborovodja Dijaškega okteta, Vojaškega pevskega zbora, Mladinskega pevskega zbora iz Šoštanja, Mešanega pevskega zbora Svoboda iz Šoštanja, Šaleškega okteta, cerkvenega mešanega pevskega zbora iz Šoštanja, cerkvenega mešanega pevskega zbora iz Velenja, Mešanega okteta Velenje, Ljudskih pevcev iz Andraža, Andraškega okteta, cerkvenega mešanega pevskega zbora iz Andraža in otroškega cerkvenega pevskega zbora prav tako iz Andraža. Ustanovil je sedem vokalnih zasedb. Njegovo udejstvovanje sega tudi na organizacijsko področje, saj je bil pri vseh zasedbah, ki jih je vodil tudi organizacijski vodja. Bil je mentor mnogim zborovodjem in organistom, ki danes uspešno delujejo. Z zbori je gostoval tudi izven meja naše domovine in v goste povabil zbore iz zamejstva, nazadnje leta 2014, ko je gostil zbor iz Železne kaplje na Koroškem. Še vedno je aktiven kot umetniški vodja Andraškega okteta. Bogata kulturna pot. Iskrene čestitke!
Kulturni program so sooblikovali Moški pevski zbor Polzela, pod vodstvom Mije Novak ter glasbena družina Štih. Prireditev je povezovala in barvala s citati ter poezijo slovenskih 'dveh velikih' Valentina Toman Čremožnik.

Bina Plaznik